Po ”zimskih počitnicah” je marec prinesel kar nekaj jasnih noči in tudi obeti za prihodnje so zelo dobri. Ravno pravšnji za vse, ki letos še niso opazovali Jupitra.
Zvečer 11. 3. 2014 je bil seeing odličen. Že čez dan so bile napovedi vetra na 300 mBar zelo dobre, saj so napovedovale nizke hitrosti vetra, kar obeta zelo dober seeing.
Že v navtičnem mraku sem pričel s postavitvijo opreme. Za kolimacijo teleskopa C9,25 sem si tokrat vzel nekoliko več časa, kar se je obrestovalo. Že prvi pogled skozi teleskop je na Jupitru veliko pokazal,saj je bil seeing odličen, prav tako pa tudi kolimacija. Nisem se veliko mudil z vizualnim opazovanjem, zato sem okular zamenjal s Powermate 2,5 x in kamero DMK 21AU618.AS. S to opremo so nastali tudi vsi posnetki.
Na posnetku je vidnih 6 pasov (SPR, SEB, NEB, NTeB, NNTeB, NPR) in 4 cone (skupaj SSTrZ in STrZ, EZ, NTrZ, NNtRZ). V južnem ekvatorialnem pasu je vidna tudi Velika rdeča pega, ki pa je na posnetku manj kontrastna, ker je bil posnetek narejen skozi rdeči filter. Posnetek skozi rdeči filter ponuja največ finih detajlov, predvsem v ekvatorialni coni (EZ) in severnem ekvatorialnem pasu (NEB). Dobro je viden tudi bel oval v južnem ekvatorialnem pasu (SEB).
Skozi zeleni filter postanejo pasovi veliko bolj kontrastni, še posebej NEB in SEB, veliko bolj kontrasten je tudi južno južni temperalni pas (SSTrB), ki je na rdečem posnetku praktično neviden. Prav tako je kontrast poudarjen na Veliki rdeči pegi, toda v primerjavi s posnetkom skozi rdeči filter je skozi zelenega vidnih manj finih detajlov v EZ in NEB.
Tudi skozi moder filter je kontrast med pasovi in zonami večji kot skozi rdeči filter, vendar nižji kot skozi zelenega. Enako velja tudi za Veliko rdečo pego, med tem ko je finih detajlov v EZ in NEB zelo malo. To je posledica dejstva, da se modra svetloba v ozračju bolj lomi, posledično pa je seeing skozi moder filter slabi. Nasprotno velja za rdeči filter. Ker se rdeča svetloba manj lomi od modre, ima seeing skozi rdeči filter manjši vpliv, posledično pa je rdeči posnetek ostrejši in bogatejši z detajli.
Ob koncu snemanja sem opazil zanimiv prizor. Trojica lun, Europa (najbližje Jupitru), Kalisto (najšibkejša) in Ija, so sestavljale enakostranični trikotnik, senca ene od lun pa je padala na Jupiter. Na posnetku je viden tudi nekoliko bolj oddaljen Ganimed.
Po snemanju Jupitra sem posnel še nekaj kraterjev in drugih objektov na Luni.
Po koncu se skozi veje sosednjega drevesa že svetlikal Mars. Seveda sem ga nameraval tudi posneti, vendar se je nahajal na približno 15° višine, pogoji na tako nizki višini pa so bili zelo slabi. Sicer pa Marsov čas šele prihaja, saj je v opoziciji 8. aprila. V vse ugodnejšo lego prihaja še Saturn, ki bo v opoziciji 10. maja letos.