Astronomsko društvo Orion

Spoštovani

V letu 2019 praznujemo 100. obletnico ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. Slovenija bo okroglo obletnico obeležila s projektom »Slovenija pod skupnim nebom«, v okviru katerega želimo razvijati zanimanje za astronomijo. V astronomskem društvu Orion iz Maribora se bomo temu projektu pridružili z vrsto aktivnosti, prva med njimi pa bo javno astronomsko opazovanje, ki bo potekalo v petek 20. septembra 2019 od 21. ure naprej pred Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160 v Mariboru. Poudarek bo na opazovanju Jupitra in Saturna in ostalih zanimivih nebesnih teles, ki so trenutno vidna na nebu. Vsa telesa bo mogoče fotografirati s Canonovimi ali Nikonovimi DSLR fotoaparati in pametnimi telefoni skozu društvene teleskope. Ob opazovanju bo potekala tudi strokovna razlaga o značilnostih astronomskih objektov, navideznem gibanju nebesne sfere, orientaciji na nočnem nebu in astronomskih pojavih nasploh. Javno opazovanje je seveda brezplačno in primerno za najširši krog.

Prijazno vabljeni

Igor Žiberna

Predsednik Astronomskega društva Orion

Spoštovani

Tudi v letu 2019 bomo v primeru jasnega vremena v Astronomskem društvu Orion iz Maribora organizirali društevno opazovanje meteorskega roja Perzeidov. Opazovanje bo potekalo v noči s ponedeljka 12. na torek 13. avgusta 2019 na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, na katerem se sicer odvija vsakoletni Messierjev plus maraton. Travnik se nahaja slabih 300 m zahodno od šolskega igrišča in južno od ceste Šmartno na Pohorju-Trije kralji, takoj za z žico ograjenim travnikom. Parkiranje je možno izključno na bankini ceste!

Z opazovanjem bomo začeli okoli 21. ure. Letošnje opazovanje bo v veliki meri motila Luna, saj bo ščip nastopil le nekaj dni kasneje, v četrtek.

Še nekaj koristnih podatkov za ta večer:
– zaid Sonca: 20:13 po SEPČ (srednjeevropskem poletnem času)
– konec meščanskega mraka: 20:46 po SEPČ
– konec navtičnega mraka: 21:28 po SEPČ
– zaid Lune: 2:30 po SEPČ
– konec noči: 3:48 po SEPČ
– osvetljenost Lune okoli polnoči: 93,8 %.

Glede na dejstvo, da zaradi Lune nebo ne bo temno, bodo za opazovanje letos zanimivi predvsem morebitni zelo svetli utrinki (bolidi), zato bo letošnje opazovanje kljub temu svojevrsten izziv. Poleg opazovanja meteorskega roja Perzeidov bodo na našem »astronomskem meniju« tudi Luna, Jupiter, Saturn in še kaj.

V primeru oblačnega vremena opazovanje odpade, kar bo javljeno na spletni strani AD Orion zgodaj zvečer.

Vljudno vabljeni in prijazen pozdrav,
Igor Žiberna

Luna bo letošnjega julija vsaj dva krat opozorila nase: prvič z delnim Luninim mrkom 16. julija 2019 zvečer, drugič (le nekaj dni zatem) pa s spominom na enega od najveličastnejših dosežkov naše civilizacije-prvim pristankom človeka na Luni.

Pojav Luninega mrka je vezan na značilno medsebojno lego Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno in se zato Luna znajde v Zemljini senci. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo ščip ali polna Luna.

Luna, ki bo tega dne pri nas vzšla ob 20:39 po SEPČ (srednjeevropskem poletnem času), bo v Zemljino polsenco začela prehajati ob 20:42, vendar s prostim očesom polsenčnega Luninega mrka ne bomo zaznali. Vidni del delnega Luninega mrka, ko bo Luna začela prehajati v Zemljino senco, se bo začel ob 22:01. Vrhunec delnega Luninega mrka bo nastopil ob 23:30. Takrat bo dobrih 65 % Luninega premera  zašel v Zemljino senco (pravimo tudi, da bo magnituda mrka 0.65). Delni Lunin mrk se bo končal ob 1:00 zjutraj. Trajanje delnega Luninega mrka bo torej slabe tri ure. Za tiste, ki se bodo odločili opazovati mrk samostojno še nekaj koristnih informacij. Ob začetku delnega Luninega mrka bo višina Lune 10° nad matematičnim obzorjem in na jugovzhodni strani neba, ob maksimumu mrka 18° nad obzorjem in na jugjugovzhodu, ob koncu mrka pa na višini 21° in na južni strani neba. Vsekakor bo koristno izbrati opazovališče, ki med jugovzhodom in jugom nima večjih ovir na obzorju.

Letošnji delni Lunin mrk bo najlepše viden na območju Afrike, nad osrednjo in zahodno Azijo in v večjem delu Evrope. Slovenija se nahaja na skrajnem zahodnem delu območja vidnosti vseh faz mrka, zato bo časovno okno med vzidom Lune in nastopom polsenčne faze pri nas le nekaj minutno.

V primeru jasnega vremena bo Astronomsko društvo Orion iz Maribora v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete na platoju pred Filozofsko fakulteto, Koroška cesta 160 v Mariboru organiziralo javno opazovanje delnega Luninega mrka. Javno opazovanje se bo začelo ob 21:45, ko bosta poleg Lune na nebu kraljevala še Jupiter in Saturn. Tako delni Lunin mrk kot oba planeta bo mogoče fotografirati skozi društvene teleskope s pametnimi telefoni ter Canonovimi in Nikonovimi DSLR fotoaparati. Javno opazovanje je namenjeno najširšemu krogu zainteresiranih in je seveda popolnoma brezplačno.

dr. Igor Žiberna

Oddelek za geografijo

Filozofska fakulteta

19. Dan astronomije je za nami. Vreme je tokrat odlično sodelovalo, saj nam je postreglo ne samo z jasnino (in nekaj uporniškimi oblaki), ampak tudi z mirno atmosfero. Obiskovalci so tako lahko uživali v izjemnem pogledu na razbrazdano Lunino površje.

[Prikaži kot diaprojekcijo]