Konec oktobra in v začetku novembra 2015 smo lahko na vzhodnem nebu jutranjem nebu lahko spremljali zanimiv »ples planetov«, ki ga je spremljalo kar nekaj konjunkcij. Konjunkcija je pojav, pri katerem so telesa na nebu navidezno zelo blizu. Ker pri konjunkcijah običajno mislimo na planete, bi ta pojav lahko opredelili še bolj natančno: gre za dogodek, pri katerem imajo telesa zelo podobne ekliptične dolžine.
28. oktobra 2015 je nastopila konjunkcija kar treh planetov: Jupitra, Venere in Marsa. Vsi trije planeti so bili seveda vidni s prostimi očmi, še lepše pa smo jih lahko opazovali v navadnem daljnogledu. Venero smo prepoznali kot najsvetlejše telo, Jupiter je bil najvišji planet, Mars, ki ima izmed vseh treh planetov najšibkejši sij pa najnižji.
Jupiter, Venera in Mars.
Jupiter Venera in Mars v Levu.
Ples planetov se je nadaljeval: že 3. novembra 2015 sta bila v konjunkciji Mars in Venera, saj sta bila navidezno narazen le 0,75° ! Še zanimivost: geocentrična razdalja Venere od Zemlje je bila takrat 113 milijonov km, Marsa pa 249 milijonov km. Povedano drugače: kljub navidezni bližini sta bila po grobi oceni Mars in Venera v medsebojni razdalji okoli 136 milijonov km. 8. novembra se je obema telesoma pridružila še Luna, ki je bila vidna kot ozek srp, saj je bila takrat le štiri dni pred mlajem. Vsa tri telesa so bila navidezno narazen za okoli 3°. Visoko nad njima je bilo mogoče še globoko v jutranjem mraku opazovati še četrto telo: planet Jupiter.
Ker je bila za oba dneva vremenska napoved ugodna (grozil je le pojav jutranje megle), sem se namenil oba dogodka fotografirati. Pri konjunkciji sem uporabil 300 mm teleobjektiv in DSLR fotoaparat, nameščen na vodenju Atrotrac, ter 400 mm APO refraktor s premerom objektiva 66 mm. Zaradi boljše predstave sem fotografiral še z drugim DSLR fotoaparatom in 28 mm objektivom. Posnetki so vidni spodaj.
8. novembra 2015 sem uporabil le 300 mm teleobjektiv in digitalni fotoaparat na Astrotrac vodenju ter DSLR fotoaparat z 28 mm objektivom. Problem pri zajemanju fotografij skozi 300 mm teleobjektiv je bil v visokem siju Lune, ki je dominiral nad sijem Venere in predvsem Marsa. Izbrati sem torej moral nekakšen »modus vivendi« pri trajanju ekspozicije (1/15) in ISO nastavitvah (1600). Na koncu sem sicer omenjene nastavitve nekoliko spremenil in vendarle – na račun Marsa – ujeti tudi pepelnično svetlobo na Luni. Gre za pojav, ki je posledica komplementarnih men na Luni (če jo gledamo iz Zemlje) in Zemlje (če jo gledamo z Lune). Opazovalec na vidni strani Lune bi v času 29,5 dni namreč opazil spreminjanje Zemljinih men. V času mlaja na Zemlji bi na Luni lahko opazovali »polno Zemljo«, v času Luninega ščipa na Zemlji, pa Zemlje z vidne strani Lune sploh ne bi opazili. Imeli bi pojav Zemljinega mlaja. 8. novembra se je Luna nahajala le nekaj dni pred mlajem, zato je bila videti Zemlja z Lune skoraj kot »polna«, zaradi česar je odbijala proti Luni veliko svetlobe. Površje Lune onkraj terminatorja (ločnico med s Sončno svetlobo osvetljenim delom Lune in tistim, ki je v senci) zato ni čisto povsem v temi. Bolj ko se Luna približuje mlaju, izraziteje je videti površje Lune na drugi strani terminatorja. To je lepo vidno tudi na eni od spodnjih fotografij. S fotografijami pa sem želel prikazati še premik Lune glede na planeta Mars in Venero. Premik v uri in tričetrt je lepo viden na animaciji spodaj. Prav tako sem s pomočjo posnetkov skozi 28 mm objektiv želel prikazati položaj vseh štirih teles na jutranjem jugovhodnem delu neba, predvsem pa sem želel z animacijo prikazati njihove premike na nebu. Ker sem ta fotoaparat namestil na večjo travno površino na vrtu, sem pri tem tvegal nevarnost zarositve objektiva (to se je tudi zgodilo), zato sta obe animaciji v prilogi nekoliko krajši, a – upam – dovolj nazorni.
{mp4remote}http://www.orion-drustvo.si/images/Video/konjunkcija1.mp4{/mp4remote}
{mp4remote}http://www.orion-drustvo.si/images/Video/konjunkcija2.mp4{/mp4remote}
{mp4remote}http://www.orion-drustvo.si/images/Video/konjunkcija3.mp4{/mp4remote}
S konjunkcijami pa za letos še ni konec. Na žalost z naših geografskih dolžin ne bomo mogli opazovati okultacijo Lune z Aldebaranom 26. novembra, saj bosta v času okultacije okoli 11:30 po SEČ oba objekta pri nas že pod horizontom. Bo pa pri nas 6. decembra 2015 v jutranjem času vidna konjunkcija med Marsom in Luno. V vrhuncu konjunkcije, malce po 2. uri zjutraj bosta obe telesi le dobre pol stopinje narazen, v resnici pa bo Luna takrat od nas oddaljena 0,404 milijona km, Mars pa 288 milijonov km. Obe telesi bosta na višini okoli 2°nad vzhodjugovzhodnim delom obzorja. Kasneje se bo njuna višina seveda višala, navidezna medsebojna razdalja pa nekoliko povečala. Ker bo v tem času na nebu v jutranjem času mogoče opazovati še komet C/2013 US10 Catalina (nahajal se bo nekoliko vzhodneje od Venere), vse skupaj kar kliče po društvenem opazovanju, še posebej če upoštevamo, da bo dan, o katerem govorim nedelja!
Več o opazovanju bomo spregovorili na novembrskem društvenem sestanku, ki bo 20.11.2015.
