Astronomija, mesečna predavanja, raziskovalni tabori, astronomske delavnice, javna opazovanja, opazovanja za šole, astrofotografija in mnogo več že od leta 1993.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek 22. novembra 2024 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Meja osvetljenosti, pojavljanje polarnega dneva in noči, svetle noči in trajanje dolžine dneva na Zemlji
Zemljina vrtilna os ni pravokotna na ravnino ekliptike, kar zaradi gibanja Zemlje okoli Sonca povzroča številne sezonske spremembe na našem planetu, kot so spreminjanje meje osvetljenosti, spreminjanje dolžine dneva in noči, spremembe območij s pojavom polarnega dneva in noči in spremembe pojava svetlih noči v odvisnosti od datuma in geografske širine. V predavanju bomo spoznali metode računanja položaja meje osvetljenosti, položaja vzporednika, ki določa mejo pojavljanja polarnega dneva in noči, položaja vzporednika, ki določa mejo pojavljanja svetlih noči in metode računanja dolžine dneva in noči. Ker bodo udeleženci aktivno sodelovali v izračunih vljudno prosim, da prinesete s seboj osnovni geometrijski pribor (dva geo trikotnika (zamenjava sta lahko dva trikotnika in kotomer), šestilo), nekaj papirja, svinčnik, radirko in kalkulator s kotnimi funkcijami (lahko tudi emulator kalkulatorja na pametnem telefonu).
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek 18. oktobra 2024 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Navidezno gibanje Sonca po nebesni sferi (predavanje)
Gibanje Sonca po nebesni sferi lahko spremljamo vsak jasni dan in spremembe teh poti med letom so nam že zlezle pod kožo. V predavanju bomo predstavili zakonitosti navideznega gibanja Sonca preko nebesne sfere in dejavnike, ki vplivajo na potek poti tekom dneva in tekom leta (datum, geografska širina itd.). Prikazali bomo, kako navidezne poti Sonca preko nebesne sfere lahko narišemo sami in ob tem spoznali nekaj osnovnih formul sferne geometrije, ki so nam pri tem v pomoč. Udeleženci predavanja bodo za različne datume in različne geografske širine navidezne poti Sonca narisali tudi sami, zato prosim, da s seboj prinesejo naslednji pribor: nekaj listov A4 formata, šestilo, dva geo trikotnika (lahko tudi dva trikotnika in kotomer), svinčnik, radirko in kalkulator s kotnimi funkcijami (lahko si naložite tudi emulator kalkulatorja na pametni telefon).
9. januarja leta 2023 so na kitajskem astronomskem observatoriju Zijinshan odkrili nov komet, katerega odkritje so dober mesec kasneje potrdili tudi v okviru projekta Asteroid Terrestrial-impact Last Alert System (ATLAS) na observatoriju Suthernland v Južnoafriški republiki. Kasneje se je izkazalo, da so komet že decembra leta 2022 zabeležile kamere na slovitem observatoriju na Mt. Palomarju v Kaliforniji. Sprva so domnevali, da gre za asteroid, vendar se je prav na posnetkih z observatorija na Mt. Palomarju izkazalo, da ima objekt zelo zgoščeno komo in kratek rep, kar je nakazovalo na kometno naravo telesa.
Sprva so ocenjevali, da bi komet utegnil imeti v prisončju (periheliju) sij med +4 in 0 magnitude, nekateri pa so (tudi pri nas) napovedovali celo »komet stoletja« z negativno magnitudo. Maja in junija 2024 pa so pri kometu opazili zastoj naraščanja sija (ta je takrat znašal okoli 10 magnitude), kar so nekateri razlagali s procesom drobljenja oziroma defragmetacije kometovega jedra in celo napovedovali, da bi utegnil komet razpasti še pred prihodom v prisončje, a se zaenkrat to ni zgodilo. Od sredine julija je bilo komet zaradi njegovega položaja na nebesni sferi blizu Sonca težko opazovati, a so ga v avgustu in septembru ponovno ugledali na jutranjem nebu, v ozvezdju Sekstant. Prva poročila o vidnosti s prostimi očmi so se pojavila 23. septembra 2024, ko so njegov sij ocenili s 3,3 magnitude. Zadnja poročila s spletne strani COBS (https://cobs.si/) na dan 27. septembra 2024 sij kometa ocenjujejo s 3,0 magnitude.
Komet, katerega ravnina orbite leži pod kotom 139° glede na ekliptiko, se bo 27. septembra 2024 znašel v prisončju (periheliju), ko bo od Sonca oddaljen 0,39 astronomske enote (a.e.; astronomska enota je povprečna razdalja Zemlje od Sonca in znaša 150 milijonov kilometrov). 9. oktobra se bo na nebu nahajal v konjunkciji s Soncem, ko bo okoli 14. ure po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ) od Sonca navidezno oddaljen le okoli 3,5°. Dan kasneje bo komet v prizemlju (perigeju), ko bo od našega planeta oddaljen 0,37 a.e. Trenutno se komet giblje v ozvezdju Sekstant, med 29. septembrom in 4. oktobrom bo v ozvezdju Leva, nato pa do 16. oktobra v ozvezdju Devica (Slika 1). Po konjunkciji s Soncem bo komet lažje opazovati na večernem nebu, saj bo zahajal vedno kasneje, res pa je, da mu bo padal tudi sij (Tabela 1). Pri načrtovanju opazovanja bo na kvaliteto opazovalnih pogojev vplivala tudi Luna. Ta bo 10. oktobra v fazi prvega krajca, 17. oktobra pa v fazi polne Lune. Časovno okno, v katerem Luna ne bo motila opazovanja bo torej zoženo, a vseeno kaže poskusiti. V ta namen sem pripravil nekaj zvezdnih kart z vrisanimi potmi kometa ter planetov Merkur in Venera, ki bosta prav tako vidna na tem delu neba. Krog na kartah predstavlja približno vidno polje daljnogleda 10×50 ali iskala na teleskopu s premerom objektiva 5 cm. Dodal sem še tabelo s časi vzida in predvsem zaida kometa (časi so v SEPČ). Komet bo po 9. oktobru v zgodnjevečernem času viden na zahodnem do jugozahodnem delu neba. Morda si pri iskanju lahko pomagamo s svetlo zvezdo Arktur (alfa Volarja), ki je vidna že v mraku in ki nam predstavlja kot izhodišče za iskanje kometa (na Sliki 1 je prikazana kot najsvetlejša zvezda v zgornjem delu slike).
V primeru jasnega vremena bomo organizirali tudi društveno opazovanje kometa, o čemer pa bomo obvestilo poslali naknadno.
Igor Žiberna
Slika 1: Pot kometa C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) in poti Merkurja in Venere, ki se bosta nahajala v tem delu neba.
Slika 2: Pot kometa C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) po 9. oktobru 2024. Krožec predstavlja približno zorno polje daljnogleda 10×50.
Tabela 1: Podatki o časih zaida kometa C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) po 9. oktobru in časih konca posameznih vrst mraka (v SEPČ).
Datum
Zaid kometa
Konec meščanskega mraka
Konec navtičnega mraka
Konec astronomskega mraka
9.okt.24
18:36:45
18:51:24
19:26:16
20:01:20
10.okt.24
18:56:48
18:49:33
19:24:25
19:59:27
11.okt.24
19:17:50
18:47:43
19:22:35
19:57:35
12.okt.24
19:39:14
18:45:53
19:20:46
19:55:44
13.okt.24
20:00:21
18:44:05
19:18:58
19:53:55
14.okt.24
20:20:38
18:42:17
19:17:12
19:52:07
15.okt.24
20:39:35
18:40:31
19:15:26
19:50:21
16.okt.24
20:56:54
18:38:45
19:13:42
19:48:35
17.okt.24
21:12:26
18:37:00
19:11:59
19:46:52
18.okt.24
21:26:10
18:35:17
19:10:17
19:45:09
19.okt.24
21:38:09
18:33:34
19:08:36
19:43:28
20.okt.24
21:48:31
18:31:53
19:06:57
19:41:49
21.okt.24
21:57:23
18:30:13
19:05:19
19:40:11
22.okt.24
22:04:55
18:28:34
19:03:42
19:38:34
23.okt.24
22:11:18
18:26:56
19:02:07
19:37:00
24.okt.24
22:16:38
18:25:20
19:00:33
19:35:26
25.okt.24
22:21:03
18:23:45
18:59:01
19:33:55
26.okt.24
22:24:41
18:22:11
18:57:30
19:32:25
27.okt.24
22:27:38
18:20:39
18:56:01
19:30:57
28.okt.24
22:29:58
18:19:08
18:54:33
19:29:30
29.okt.24
22:31:46
18:17:39
18:53:07
19:28:05
30.okt.24
22:33:07
18:16:11
18:51:43
19:26:42
31.okt.24
22:34:03
18:14:45
18:50:20
19:25:21
1.nov.24
22:34:37
18:13:20
18:48:59
19:24:02
2.nov.24
22:34:52
18:11:57
18:47:39
19:22:44
3.nov.24
22:34:50
18:10:35
18:46:21
19:21:28
4.nov.24
22:34:33
18:09:15
18:45:06
19:20:14
5.nov.24
22:34:02
18:07:57
18:43:52
19:19:02
6.nov.24
22:33:20
18:06:41
18:42:39
19:17:52
7.nov.24
22:32:27
18:05:26
18:41:29
19:16:44
Slika 3: Spremembe sija kometa C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas).
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 25. septembra 2024 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Čas in časovne enote (predavanje)
V predavanju bomo predstavili načine merjenja časa in časovne enote, ki se naslanjajo na periodično potekajoče astronomske pojave kot so vrtenje Zemlje okoli svoje rotacijske osi, gibanje Zemlje okoli Sonca in kroženje Lune okoli Zemlje. V okviru tega bomo predstavili več vrst dni (zvezdni dan, pravi Sončev dan, srednji Sončev dan, meščanski dan), let (zvezdno ali siderično leto, tropsko leto, meščansko leto in Lunino leto) in mesecev (zvezdni ali siderski mesec, Lunin ali sinodski mesec, drakonski mesec in meščanski mesec). Nadaljevali bomo s predstavitvijo koncepta koledarja (lunarni, luni-solarni in solarni koledar; julijanski koledar in gregorijanski koledar) in opozorili na težave, ki nastajajo pri uporabi teh koledarjev.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
V sredo 18. septembra 2024 bomo lahko v primeru jasnega vremena v jutranjem času pri nas opazovali delni Lunin mrk. Ta bo manj izrazit, saj bo magnituda mrka le 0,0869, kar pomeni, da se bo ob vrhuncu mrka v Zemljini senci znašel le 8,7 % Luninega premera. Vseeno pa tega zanimivega naravnega pojava ne kaže zamuditi. Morda bo delni Lunin mrk zanimiv za opazovanje prav zaradi majhne magnitude.
Pojav Luninega mrka je vezan na značilno medsebojno lego Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno in se zato Luna znajde v Zemljini senci. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo ščip ali polna Luna. Če bi bili ravnini Zemljine orbite okoli Sonca in Lunine orbite okoli Zemlje popolnoma poravnani, bi lahko Lunin mrk na Zemlji opazovali ob vsakem ščipu oziroma vsakih 29,5 dni, Sončev mrk pa ob vsakem mlaju. Igra narave je poskrbela za to, da je ravnina Lunine orbite nagnjena na ravnino ekliptike za kot okoli 5°. Za pojav Luninega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v ščipu sekati Zemljino orbito ali ekliptiko. Točko v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Kjer Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severu je dvižni vozel, kjer pa Luna seka ekliptiko na poti proti jugu nastopi padni vozel. Ob letošnjem delnem Luninem mrku se bo to zgodilo, ko se bo Luna počasi približevala dvižnemu vozlu, vendar bo vseeno dovolj blizu ekliptike, da se bo manjši del Lunine površine znašel v Zemljini senci. Luna bo-poenostavljeno povedano-predstavljala projekcijsko platno, pri čemer bo vlogo projektorja odigralo Sonce, telo, ki bo metalo senco na »projekcijsko platno« pa bo naš domači planet.
Ker Sonce ni točkasto svetilo, pač pa oddaja svetlobo z diska navideznega premera okoli pol ločne stopinje, se za Zemljo pojavljata polsenca in senca. Ko Luna zaide v Zemljino polsenco nastane polsenčni Lunin mrk, a tega z normalnim prostim očesom ne moremo zaznati. Pojav delnega ali popolnega Luninega mrka je na jasnem nebu mogoče brez težav opazovati s prostimi očmi, seveda pa je mrk dosti lepše viden skozi teleskop. Stopnjo delnega Luninega mrka označujemo z magnitudo mrka in pomeni delež Luninega premera, ki se znajde v Zemljini senci. Če je magnituda mrka 1,0 (ali 100 %), nastopi popolni Lunin mrk.
Letošnji delni Lunin mrk se bo začel ob 2:41 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ), ko bo Luna začela prehajati v Zemljino polsenco, a kot rečeno te faze mrka s prostimi očmi ne moremo zaznati. Luna bo začela prehajati v Zemljino senco ob 4:13 po SEPČ, medtem ko bo vrhunec mrka nastopil ob 4:44 po SEPČ, ko se bo v Zemljini senci znašel 8,7 % Luninega premera. Luna bo iz Zemljine sence izstopila ob 5:16 po SEPČ, iz Zemljine polsence pa ob 6:47 po SEPČ, ko bo Luna ravno zahajala. Višinski kot Lune bo ob začetku delnega Luninega mrka 23°, ob vrhuncu mrka 19°, ob koncu pa 14°. Vse se bo odvijalo na jugozahodnem do zahodnem delu neba, zato zaradi majhnega višinskega kota Lune kaže za opazovališče izbrati lokacijo s čim manj ovirami v tej smeri neba.
Vir: Fred Espenak, 2024; Naše nebo 2024, 2023.
Delni Lunin mrk bo najlepše viden na območju Atlantskega oceana, v zahodni Evropi, zahodni Afriki, na vzhodu Severne Amerike in na celotnem območju Južne Amerike. Pri nas bo Luna v času delnega mrka na zahodni strani neba, a še vedno dovolj visoko, da bodo vse faze mrka vidne. Na zahodu Severne Amerike pa bo Luna vzhajala oziroma bo vidna na vzhodni strani neba.
Vir: Fred Espenak, 2024.
Lunini in Sončevi mrki nastopajo v parih s časovno razliko 14 dni. Tako bo sopotnik septembrskega delnega Luninega mrka Sončev mrk, ki bo na območju Tihega oceana in Južne Amerike viden 2. oktobra 2024.
V primeru jasnega vremena bomo v Astronomskem društvu Orion izvedli društveno opazovanje na pločniku ob Koroški cesti, zahodno od Doma podiplomcev in gostujočih profesorjev (stavba, ki stoji neposredno ob Filozofski fakulteti). Sicer plačljivo parkirišče je do 8. ure brezplačno. Z opazovanjem bi začeli ob 4. uri. Ob delnem Luninem mrku bodo za opazovanje zanimivi planeti Saturn (katerega obroč je že precej poravnan z Zemljino orbito in je zato viden kot tanka črta), Jupiter in Mars. Upajmo, da bo sodelovalo tudi vreme.
V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena v noči s ponedeljka 12.8.2024 na torek 13.8.2024 že tradicionalno organizirali opazovanje meteorskega roja Perzeidi. Društveno opazovanje bomo izvedli na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, ki se nahaja okoli 300 m zahodno od osnovne šole Šmartno na Pohorju na južni strani ceste. Gre za travnik takoj za z električnim pastirjem ograjenim travnikom. Vljudno prosimo, da parkirate izključno na bankini ceste. Z opazovanjem bomo začeli v ponedeljek 12.8.2024 ob 22. uri. Letošnje opazovanje bo potekalo v času okoli prvega Luninega krajca. Luna bo zato vidna v večernem času, a bo tega večera zašla za matematično obzorje že okoli 23. ure, zato večji del noči ne bo moteča za opazovanje ostalih zanimivosti na nočnem nebu. Poleg Lune bodo v času noči vidni planeti Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Ker v času poletja vidimo središče naše Galaksije, okoli katerega je vidnih veliko objektov globokega, bo opazovanje še toliko bolj zanimivo. Na našem opazovalnem jedilniku bodo dvojne zvezde, difuzne meglice, planetarne meglice, zvezdne kopice in galaksije. V drugi polovici noči bomo imeli priložnost opazovati še eno zanimivost: Mars in Jupiter bosta na nebu navidezno zelo blizu skupaj, oddaljena manj kot eno ločno stopinjo, tako da bosta vidna v istem zornem polju okularja, kar se ne zgodi prav pogosto.
V nadaljevanju navajamo nekaj dogodkov v opazovalni noči z 12. na 13. avgust 2024, da bo načrtovanje opazovanja lažje. Vsi časi so v srednjeevropskem poletnem času (SEPČ).
Zaid Sonca
20:11
Začetek noči
22:13
Zaid Lune
23:01
Vzid Saturna
21:15
Vzid Neptuna
21:33
Vzid Urana
23:35
Vzid Marsa
0:41
Vzid Jupitra
0:46
Konec noči
3:51
Vzid Sonca
5:53
Zemlja se bo v sredini meteoroidnega vlakna, ki nastaja za kometom 109P / Swift-Tuttle znašla 12. avgusta 2024 okoli 16. ure po SEPČ, zato bo – v primeru jasnega vremena – najugodnejša za opazovanje meteorskega roja Perzeidov noč z 12. na 13. avgust 2024, ko bi na zelo temni lokaciji v zenitu lahko videli tudi do 100 utrinkov na uro. Res pa je, da so Perzeidi vidni tudi nekaj tednov pred tem in za tem, le pogostost utrinkov je bistveno nižja. Za opazovanje meteorskega roja ni potrebna posebna oprema. Priporočamo, da s seboj prinesete podlago za ležanje (armafleks), morda spalno vrečo ali vsaj topla oblačila, saj utegnejo biti noči na 800 m nadmorske višine, še zlasti če mirujemo, dokaj hladne. Sam vedno svetujem, da raje prinesimo s seboj kak kos oblačila preveč kot premalo, saj bo tako opazovanje bistveno bolj udobno. Priporočljiv je tudi kak osvežilen napitek (seveda brezalkoholen !).
Na kaj bomo pri vizualnem opazovanju meteorjev pozorni? Ko zagledamo utrinek najprej zabeležimo čas pojava meteorja, po možnosti na sekundo natančno. Naslednji pomemben podatek je sij meteorja. Pri tem bodo začetniki imeli nekaj težav, kasneje pa si bodo hitro pridobili občutek zanj. Pri določanju sija si pomagamo s svetlimi zvezdami v okolici. Na poletnem nebu ima na primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire – Vega sij 0. magnitude, podobno kot Arktur v Volarju. Deneb v Labodu in Altair v Orlu svetita s sijem 1. magnitude, Severnica s sijem 2. magnitude in tako naprej. Za pomoč so nam lahko tudi planeti: sij Jupitra bo okoli -2. magnitude, Saturna in Marsa pa okoli 1. magnitude. Zanimiv je podatek, kako dolgo sled je meteor pustil na nebu. Podatek izražamo v ločnih stopinjah, pri čemer kot med obzorjem in nadglaviščem znaša 90°. Pri določanju loka sledi si lahko pomagamo s »starimi triki«: če iztegnemo dlan, debelina sredinca ustreza loku 2°, stisnjena pest loku 8°, pri raztegnjeni dlani pa razdalja med vrhom palca in kazalca loku 15° in razdalja med vrhom palca in mezinca loku 22°. S časom bomo tudi brez tovrstnih pripomočkov razvili dober občutek za kote na nebesni sferi. Pomemben podatek, ki ga je vsaj začetniku zelo težko določiti je čas trajanja utrinka. Običajno je ta manjši od sekunde, najpogosteje med 0,1 in 0,6 sekunde. Če je meteor za seboj pustil sled, zabeležimo tudi čas trajanja sledi. Če je meteor razpadel, bil obarvan ali puščal celo zvočne signale, zabeležimo seveda tudi to. Za bolj izkušene opazovalce obstajajo celo obrazci, ki jih lahko snamemo s spletne strani Mednarodne meteorske organizacije. Seveda pa je povsem dovolj, če preprosto uživamo ob opazovanju utrinkov.
V primeru neugodnega razvoja vremena bomo odpoved opazovanja sporočili v ponedeljek tekom dneva na spletni strani Astronomskega društva Orion ( http://adorionmb.splet.arnes.si/ ).
V upanju na čim večjo udeležbo vas prijazno pozdravljam.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 17. aprila 2024 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Vulkansko delovanje v našem Osončju 2.del (predavanje)
V prvem delu predavanja o vulkanizmu v našem Osončju smo spoznali vzroke in posledice vulkanske aktivnosti na našem planetu. V drugem delu predavanja se bomo posvetili vulkanskemu delovanju na nekaterih drugih telesih v Osončju. Mehanizem vulkanizma na drugih planetih je nekoliko drugačen, predvsem pa odvisen od procesov in zgradbe lave v notranjosti teh teles, na nekaterih lunah pa je lahko generirano tudi z močnimi plinskimi silami velikih matičnih planetov. Pestrost vulkanskega delovanja v Osončju je velika, posledica tega pa je velika diverziteta manifestiranja vulkanskih procesov in nastajanje zanimivih vulkanskih oblik. V predavanju bomo spoznali osnovne vzroke za vulkansko delovanje na Zemlji ter procese in oblike, ki pri tem nastanejo. Dotaknili se bomo tudi kriovulkanizma na Saturnovi luni Enkelad.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
Zaenkrat kaže, da bo leto 2024 sorazmerno radodarno s svetlimi kometi. Trenutno je na nebu lepo viden komet 12P/Pons-Brooks, konec septembra in v začetku oktobra pa bi po napovedih moral višek sija doseči komet C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS).
Opazovanje kometa 12P/Pons-Brooks ima že dolgo zgodovino. Iz arhivskih virov je mogoče razbrati, da so komet opisovali že kitajski astronomi v 14. stoletju in italijanski astronomi v 15. stoletju, čeprav nihče od njih še ni poznal pravo naravo opazovanega telesa. Odkritje in potrditev, da gre za komet danes pripisujemo francozom in angležem: Jean-Louisu Ponsu, ki je komet opazoval leta 1812 in angleško-ameriškemu astronomu Williamu Robertu Brooksu, ki je komet opazoval ob naslednjem mimoletu leta 1883. Komet 12P/Pons-Brooks ima po oceni premer dobrih 30 km in obhodno dobo okoli Sonca 71 let. Naša generacija ima priložnost komet opazovati prav v tem času, saj se bo njegov sij večal vse do druge polovice aprila. 21. aprila 2024 se bo komet nahajal v prisončju, nato pa se bo približeval Zemlji in točko prizemlja dosegel 2. junija 2024, ko bo od nas oddaljen 1,5 astronomske enote Astronomska enota je enota za merjenje razdalj v vesolju. Ena astronomska enota je enaka povprečni razdalji med Zemljo in Soncem in znaša 150 milijonov km. Žal bo komet v prizemlju viden na nebu podnevi. V naslednjih tednih pa se-če bo z jasnim nebom sodelovalo še vreme-obetajo dobri pogoji za opazovanje. Komet je trenutno v ozvezdju Rib, 27. marca bo oplazil ozvezdje Trikotnika, nato pa se do začetka druge polovice aprila gibal v ozvezdju Ovna. Vsa našteta ozvezdja so vidna na večernem nebu in sicer na zahodni do severozahodni strani neba. 25. marca bo Luna dosegla fazo ščipa, zato bo na nebu bolj moteča, a že nekaj dni po polni Luni se bo časovno okno med zaidom kometa in vzidom Lune začelo širiti. Res pa je, da komet vsak dan zaide tri minute prej, Sonce pa vedno kasneje, zato se v kasnejše ure pomika tudi konec astronomskega mraka in začetek prave noči. Pa vendar: sij kometa narašča (trenutno je njegov sij med 5. in 6. magnitudo), zato bo viden tudi že v temnejših fazah večernega mraka. Avtor tega zapisa ga je skozi navaden lovski daljnogled brez težav opazoval ob prvem Luninem krajcu in skozi tanke pramenaste oblake v svetlobno precej onesnaženem Mariboru. Ob jasnem vremenu in v pogojih z manj svetlobnega onesnaženja pri opazovanju ne bi smelo biti težav. Na spletu se že pojavljajo poročila, da so posamezniki komet opazovali s prostimi očmi.
Da bo iskanje in opazovanje kometa 12P/Pons-Brooks potekalo lažje, smo pripravili tudi zvezdno karto z vrisano potjo kometa. Križec na poti kometa predstavlja lego kometa ob začetku zapisanega dneva. Krog na karti predstavlja vidno polje običajnega lovskega daljnogleda 10×50 (10 kratna povečava ob premeru objektiva 50 mm). Pri iskanju kometa na nebu si manj izkušeni lahko pomagajo z razsuto zvezdno kopico Plejade v ozvezdju Bika ali pa z Jupitrom, ki je najsvetlejše telo na večernem zahodnem delu neba. V pomoč nam lahko služita tudi značilna oblika ozvezdja Trikotnik, katerega vrh je usmerjen proti obzorju ali najsvetlejši del ozvezdja Oven, ki ga sestavljajo tri zvezde in ki spominjajo na hokejsko palico.
Pri izbiri opazovalne lokacije svetujem dvoje: izberimo opazovalno mesto, ki nima naravnih ali umetnih ovir na zahodnem do severozahodnem delu neba, saj bomo na ta način komet lahko opazovali do njegovega zaida za matematično obzorje. Pazimo tudi na to, da v tej smeri nad obzorjem nimamo večjih virov svetlobnega onesnaženja, saj bo tako kontrast med kometom in ozadjem večji, komet pa lažje prepoznaven. Izziv je lahko tudi fotografiranje kometa z običajnim pametnim telefonom, pri čemer priporočam, da telefon po možnosti pritrdite na stativ ali ga kako drugače pričvrstite. Poskusimo najprej z večjim zornim kotom, ki ga kasneje po potrebi zmanjšamo, če želimo doseči več podrobnosti. Bistveno lažje bo fotografirati komet z digitalnim fotoaparatom s stativa in več možnostmi za nastavitve in izbiro povečave.
Veliko užitka pri opazovanju!
Igor Žiberna
Preglednica 1: Podatki o času zaida Sonca, trajanju meščanskega, navtičnega in astronomskega mraka in času zaida kometa 12P/Pons-Brooks (vse v SEČ)
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 20. marca 2024 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Vulkansko delovanje v našem Osončju (predavanje)
Vulkansko delovanje v Osončju se z različno intenzivnostjo pojavlja na nekaterih planetih in lunah. Najbolj je raziskano na Zemlji, medtem ko je mehanizem vulkanizma na drugih planetih nekoliko drugačen, predvsem pa odvisen od procesov in zgradbe lave v notranjosti teh teles, na nekaterih lunah pa je lahko generirano tudi z močnimi plinskimi silami velikih matičnih planetov. Pestrost vulkanskega delovanja v Osončju je velika, posledica tega pa je velika diverziteta manifestiranja vulkanskih procesov in nastajanje zanimivih vulkanskih oblik. V predavanju bomo spoznali osnovne vzroke za vulkansko delovanje na Zemlji ter procese in oblike ki pri tem nastanejo. Oboroženi z izkušnjo z našega planeta bomo spoznali še vulkanizem na Luni, Marsu, Veneri in na Jupitrovi luni Io. Dotaknili se bomo tudi kriovulkanizma na Saturnovi luni Enkelad.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
Vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 21. februarja 2024 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Damjan Dovnik: Merjenje oddaljenosti supernove tipa Ia (predavanje)
Predavatelj je v napovedi vsebine svojega predavanja zapisal: S to raziskavo sem želel izmeriti razdaljo do eksplozije supernove tipa Ia in s tem dokazati njihovo uporabnost pri merjenju velikih razdalj v vesolju.
Da bi izmeril razdaljo do eksplozije tovrstne supernove, sem s teleskopom GoT1 več mesecev meril signal ene od supernov tega tipa. S pomočjo računalniških programov za obdelavo fotografij in fotometrijo mi je uspelo določiti navidezno magnitudo supernove na posamezen dan. Iz teh podatkov sem izrisal svetlobno krivuljo supernove, s pomočjo katere sem preko Phillipsove relacije izračunal njeno absolutno magnitudo ob njeni najvišji svetlosti, katere datum sem zaradi prepoznega začetka meritev dobil na podlagi odvoda prilagoditvene krivulje. Iz funkcije prilagoditvene krivulje sem izračunal tudi navidezno magnitudo supernove ob času njene najvišje svetlosti. Iz zveze med absolutno in navidezno magnitudo ter z upoštevanjem medgalaktične ekstinkcije sem izračunal razdaljo do supernove, katera od vrednosti, ki so jo izmerili profesionalni astronomi preko rdečega premika, odstopa za manj kot 1 %. S tem ko sem izmeril oddaljenost, sem neposredno lahko določil tudi čas eksplozije supernove. Ker je svetlobna hitrost omejena, je svetloba supernove do nas potovala toliko let, kot je njena oddaljenost v svetlobnih letih. Glede na mojo meritev oddaljenosti je supernova eksplodirala pred 214 milijoni let v geološkem obdobju poznega triasa, le nekaj milijonov let za tem, ko so se na Zemlji pojavili prvi dinozavri.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
