Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 18. januarja 2023 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Občni zbor Astronomskega društva Orion

a. Izvolitev delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, dva overovitelja zapisnika)

b. Vsebinsko poročilo o delu AD Orion v letu 2022 in razprava o vsebinskem poročilu

c. Finančno poročilo AD Orion za leto 2022 in razprava o finančnem poročilu

d. Volitve v Izvršni odbor, Nadzorni odbor in Disciplinsko sodišče

e. Načrt dela AD Orion v letu 2023.

2. Razno

Zaradi zagotovitve sklepčnosti člane AD Orion najvljudneje prosim za polno udeležbo!

Prijazen pozdrav,

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Komet C/2022 E3 (ZTF) prihaja v ugodno lego za opazovanje

V zadnjih mesecih leta 2022 je v skupnosti ljubiteljskih astronomov začel veliko zanimanja vzbujati kometC/2022 E3 (ZTF), za katerega mnogi napovedujejo, da bo verjetno najsvetlejši pri nas viden komet v letu 2023. Komet so odkrili 2. marca 2022 v okviru programa  Zwicky Transient Facility (ZTF) na observatoriju Palomar v Kaliforniji. Sprva so domnevali, da gre za asteroid, ko pa se je ta približal Soncu in se je okoli objekta razvila šibka koma, so spoznali, da gre v bistvu za komet. Njegova koma ima zelenkast pridih, prašni rep pa je širok in kratek ter rumenkasto obarvan. Njegov sij je že v novembru 2022 dosegel 10. magnitudo, trenutno pa na spletni strani COBS (https://www.cobs.si/home/) že poročajo, da je sij celo pod 7. magnitudo, kar pomeni, da se bliža vidnosti s prostimi očmi na temni lokaciji. Komet je bil 12. januarja 2023 v prisončju in sicer na razdalji 166 mio. km od Sonca. Sij kometa bo naraščal do 1. februarja, ko se bo znašel v prizemlju, na razdalji 42 mio. km od Zemlje. Sij bi takrat – po napovedih – utegnil znašati okoli 5. magnitude.

Trenutno komet zapušča ozvezdje Severne krone in prehaja v ozvezdje Volarja. Njegovi navidezni premiki na nebesni sferi bodo s približevanjem prizemlju postajali vedno večji in v obdobju med 29. januarjem in 4. februarjem bodo ti znašali okoli 6° na dan. Čez palec ocenjeno se bo komet na nočnem nebu vsaki dve uri premaknil za zorni kot, ki ustreza premeru polne Lune. Komet bo 17. januarja 2023 postal cirkumpolaren, kar pomeni, da bo viden vso noč.

Komet se bo med 30. in 31. januarjem 2023 gibal okoli 10° vstran od Severnice, 6. februarja bo letel okoli 2° vstran od Kapele, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Voznika, 11. februarja zjutraj bo letel 1° vstran od Marsa, v dnevih med 14. in 16. februarjem pa mimo razsute zvezdne kopice Hijade v Biku.

Sam sem z opazovanjem kometa začel v decembrskih jutrih, ko sem ga brez težav ugledal skozi daljnogled 10×50, še lepše pa je bil viden skozi daljnogled 15×70. Sedaj komet postaja samo še svetlejši.

V nadaljevanju sem pripravil nekaj grafičnega materiala, ki bo opazovalcem utegnil koristiti pri načrtovanju opazovanja kometa. Na kartah, ki prikazujejo pot kometa v januarju in februarju krogi predstavljajo približno vidno polje daljnogleda 10×50, kar bo morda koristilo pri iskanju kometa. Opazovalcem z daljnogledi predlagam, da zaradi večje kakovosti opazovanja daljnogled med opazovanjem naslonijo na trdno osnovo (ograja balkona…) ali daljnogled z adapterjem namestijo na fotografski stativ. Seveda bodo še najbolj primerni posebni stativi za daljnogled, ki so prirejeni za astronomska opazovanja (članek o tem, kako lahko sami izdelate tak stativ za daljnogled, ki bo zelo primeren za astronomska opazovanja, sem objavil v eni od jesenskih številk revije Sipka davnega leta 2007). Vsekakor bi bilo škoda zamuditi predstavo, ki nam jo bo na začetku leta 2023 pripravil komet C/2022 E3 (ZTF).

Veliko užitka pri opazovanju!

Igor Žiberna

Slika 1: Spreminjanje sija kometa C/2022 E3 (ZTF).

Vir: https://www.cobs.si/

Preglednica 1: Osnovne efemeride kometa C/2022 E3 (ZTF)

DatumVzidZaidMagOddaljenost od Zemlje (a.e.)
13.jan.2321:55:1518:28:216.60.7017
14.jan.2321:29:0018:44:136.50.6733
15.jan.2320:50:1719:12:086.50.6450
16.jan.2320:03:1220:08:106.40.6168
17.jan.236.30.5888
18.jan.236.20.5610
19.jan.236.10.5337
20.jan.236.00.5067
21.jan.235.80.4803
22.jan.235.70.4546
23.jan.235.60.4296
24.jan.235.50.4057
25.jan.235.40.3830
26.jan.235.30.3618
27.jan.235.20.3424
28.jan.235.10.3252
29.jan.235.00.3104
30.jan.234.90.2986
31.jan.234.90.2900
1.feb.234.90.2851
2.feb.234.90.2840
3.feb.234.90.2868
4.feb.235.00.2933
5.feb.235.10.3033
6.feb.235.20.3166
7.feb.239:32:396:20:305.30.3326
8.feb.2310:20:415:13:495.50.3511
9.feb.2310:47:494:30:205.60.3716
10.feb.2311:06:093:57:235.80.3938
11.feb.2311:19:243:30:475.90.4175
12.feb.2311:29:203:08:296.10.4424

Vir: SkyMap Pro.

Slika 2: Pregledna karta poti kometa C/2022 E3 (ZTF) v januarju in februarju 2023.

Slika 3: Pot kometa C/2022 E3 (ZTF) v januarju 2023.

Slika 4: Pot kometa C/2022 E3 (ZTF) v januarju in februarju 2023.

Slika 5: Pot kometa C/2022 E3 (ZTF) v februarju 2023.

Slika 6: Pot kometa C/2022 E3 (ZTF) v februarju 2023.

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Še je čas za izvedbo planetarnega maratona

Na zadnjih dveh sestankih AD Orion sem člane skušal motivirati za izvedbo planetarnega maratona, v okviru katerega se da v nekaj minutah videti vse planete našega Osončja. 21. decembra 2022 se je namreč Merkur nahajal v največji vzhodni elongaciji, že nekaj tednov pa je v večernem mraku na jugozahodonem delu neba mogoče opazovati tudi Venero. Ostali planeti so – kot na pladnju – nanizani v bližini ekliptike: Saturn, Neptun, Jupiter, Uran in Mars. Z izjemo Neptuna in Urana so za nameček vsi vidni s prostim očesom že v večernem mraku.

Priznam, da vreme v zadnjem tednu ni omogočalo ravno prijaznih pogojev za izvedbo planetarnega maratona. V najboljšem primeru se je dalo planete gledati skozi sloje visoke ali srednje oblačnosti, če že ni prišlo do pojava megle ali nizke oblačnosti pod inverzno plastjo. Veter je v zadnjih dnevih vendarle prepihal doline in zato sem poskušal z lovom na planete tudi sam. V nedeljo 25. decembra 2022 so modrine na nebu obetale znosne pogoje za opazovanje planetov, a je poleg visoke oblačnosti na južnem delu neba le-to bilo prekrito z obiljem kondenzacijskih sledi zaradi letal (ob tem sem se ponovno zamislil nad vedno gostejšim letalskim prometom). Z opazovanjem sem začel po zaidu Sonca za Pohorjem. Pri tem sem uporabil »doping« v obliki Celestronovega binokularja 15×70. Ko sem že skoraj obupal nad lastnim početjem, sem na jugozahodu v zornem polju daljnogleda skozi špranje med kondenzacijskimi sledi najprej ugledal Venero, ki bi naj sijala z magnitudo -3,9. Z več sreče kot pameti sem že v navtičnem mraku uspel najti še Merkurja (magnituda 0,1). Pot od tod naprej je bila lahka: počakal sem na začetek noči in z binokularjem »ulovil« še Neptuna in Urana, ki sta kljub visoki oblačnosti skozi daljnogled, tudi zaradi bližine precej prepoznavnih skupin zvezd bila neverjetno lahek plen. Ostalo trojico (Saturn, Jupiter in Mars) pa je tako ali tako možno s prostimi očmi videti še pred nastopom noči.

Predvsem iskanje Venere in Merkurja zahteva določeno mero vztrajnosti, koncentracije in trme. Upam, da se bo še kdo lotil tega projekta. V naslednjih dnevih kaže oprezati za dobrimi vremenskimi pogoji in uspeh ne bo izostal. Če današnja Aladinova napoved ne bo zatajila, se priložnosti za to ponujata že jutri (28.12.2022) in v četrtek (29.12.2022). V ta namen sem pripravil tabelo s časi zaidov planetov za matematično obzorje in nekaj preglednih kart za lažje iskanje Neptuna in Urana. Krogci na kartah predstavljajo zorno polje daljnogleda 10×50. Predlagam, da za opazovanje izberete lokacijo s čim manj ovirami na jugozahodnem delu neba, saj boste na ta način lažje poiskali Venero in Merkurja.

Veliko užitka pri opazovanju!

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 14. decembra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: Projekt Artemis (predavanje)

50 let po zadnji odpravi s človeško posadko na Luno je ameriška vesoljska agencija NASA začela s projektom Artemis. Njegov cilj je ponovna odprava s človeško posadko na Luno, vzpostavitev trajnih postaj, primernih za bivanje človeka na Luninem površju in Lunini orbiti in končno: gradnja izstrelišča za lete proti Marsu. V predavanju bomo predstavili trenutne načrte in cilje v okviru projekta Artemis, posebno pozornost pa bomo posvetili prvi fazi tega projekta, odpravi Artemis I. Če bo šlo vse po načrtih, bo projekt Artemis zanesljivo zaznamoval to in naslednje desetletje na področju raziskovanja Osončja, kakor tudi na področju kozmonavtike.

2. Planetarni maraton v decembru 2022

3. Sodelovanje z Astronomskim društvom Vega iz Čakovca

4. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 16. novembra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Ivan Ketiš: Ljudje k Veneri pred Marsom? (predavanje)

Avtor bo v predavanju predstavil naslednje tematske sklope: predlog NASI za polet ljudi proti Veneri namesto proti Marsu. Zemlji najbližji planet. Razmere na Veneri. Zgodovina planeta. Raziskovanje Venere z avtomatskimi sondami. Kako z ljudmi do Venere? Direktni poleti k Marsu in Veneri in polet proti Marsu z uporabo gravitacijske pomoči Venere. Trajektorije plovila v prvih in v drugem potovanju. Metode teraformiranja. Biološki pristop, vezava na karbonate, vbrizgavanje, uvedba vodika, neposredna odstranitev atmosfere, hlajenje s sončnimi senčili, vnos vode, spreminjanje nočnega in dnevnega cikla.  Zaključek; prednosti in slabosti direktnih poletov in poletov z uporabo gravitacijske pomoči Venere.

2. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na javno opazovanje delnega Sončevega mrka

Sončev mrk 25. oktobra 2022 se bo v Mariboru začel ob 11:17 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka bo nastopil ob 12:21. Takrat bo dosežena najvišja magnituda mrka, ki bo znašala 38 % , kar pomeni, da bo Luna prekrila 38 % Sončevega premera. V krajih severovzhodno od nas bo magnituda mrka še višja, proti jugozahodu pa nižja. Višinski kot Sonca na višku mrka bo 31° nad matematičnim obzorjem. Konec mrka bo ob 13:26 po srednjeevropskem poletnem času. Sonce se bo v času mrka nahajalo na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije, zato bo opazovanje dokaj »udobno«.

Delni Sončev mrk bo sicer viden v večjem delu Evrope, zunaj vidnosti mrka bodo le osrednja in južna Španija ter Portugalska. Mrk bo zanimiv tudi po tem, da bo težišče sence potovalo mimo Zemlje, zato ga na Zemlji ne bomo mogli opazovati kot popolnega. Še najvišja magnituda mrka (86 %) bo vzhodno od Urala, vendar bo tam Sonce že zahajalo.

V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj Sončevih mrkov. 29. marca 2025 bomo pri nas lahko opazovali delni Sončev mrk z magnitudo 12%. Nekoliko večjo magnitudo (62 %) bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027. 1. junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 %, če naštejemo le nekatere. Na naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka nastopil ob 8:47 po srednjeevropskem času.

Pri opazovanju Sončevega mrka moramo obvezno upošetevati vsa varnostna opozorila. Do našega očesa skozi Zemljino atmosfero poleg vidne svetlobe pride še del ultravijolične in infrardeče svetlobe, kar lahko na očesu pusti nepopravljive poškodbe. Sonce je zato varno opazovati le skozi za to pripravljene mylar filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. Razne druge rešitve filtrov kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno ne nudijo varnega načina opazovanja.

V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena tudi ob tem mrku organizirali javno opazovanje, ki bo potekalo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v Europarku v Mariboru, Pobreška cesta 18. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga. Udeleženci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Ker se aktovnost na Soncu povečuje, bomo skoraj zanesljivo opazovali tudi pege na Sončevem površju. Udeležba na opazovanju je seveda brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih.

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. oktobra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: O Sončevih in Luninih mrkih (predavanje)

»Igra« medsebojnih položajev Sonca, Zemlje in Lune povzroča na našem planetu zanimiva astronomska pojava-Sončev in Lunin mrk. V predavanju bomo razložili, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za pojav Sončevega in Luninega mrka in zakaj mrki ne nastopajo ob vsakem Luninem mlaju ali ščipu. V nadaljevanju bomo predstavili vrste Sončevih in Luninih mrkov in okoliščine, ki so potrebne za pojav le-teh. Podali bomo nekaj izzivov za opazovanje mrkov, ki bi se jih lahko lotil ljubiteljski astronom. Opozorili bomo tudi na ukrepe za varno opazovanje Sončevih mrkov. Predstavili bomo tudi značilnosti delnega Sončevega mrka v oktobru 2022, ki bo viden tudi pri nas in značilnosti popolnega Sončevega mrka, ki ga bomo/bodo lahko opazovali v Sloveniji leta 2081.

2. Opazovanje delnega Sončevega mrka v oktobru 2022

3. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 28. septembra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: Onesnaževanje vesolja z umetnimi sateliti (predavanje)

Od prvega izstreljenega umetnega satelita oktobra 1957, se je število le-teh v Zemljini orbiti močno povečalo. Število umetnih satelitov je danes tako veliko, da obstaja vedno večja nevarnost za trke med njimi, kar se je v zadnjih petnajstih letih tudi v resnici zgodilo. Telesa, ki krožijo v Zemljini orbiti pa niso le umetni sateliti, pač pa tudi ostanki razpadlih satelitov ter po nesreči izgubljeni deli opreme raznih misij (od ključev za odvijanje vijakov do kamer in celo zobnih ščetk). Večji delci niso nevarni le za druge satelite, pač pa lahko ti pri deorbitiranju celo preživijo let skozi Zemljino atmosfero. Leta 2002 je aluminijast del, težek 10 kg zadel šestletnega Kitajca v glavo…. V predavanju bomo predstavili tudi kakšno nevarnost predstavljajo umetni sateliti v Zemljini orbiti in metode, ki jih uporabljajo vesoljske agencije, da se ubranijo pred trki z njimi.

2. Opazovanje delnega Sončevega mrka v oktobru 2022

3. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Upoštevajoč trenutni razvoj vremena in neugodno vremensko napoved glede oblačnosti v prihajajoči noči na območju Pohorja, nocojšnje opazovanje Perzeidov ODPADE.

Lep pozdrav,

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na opazovanje meteorskega roja Perzeidov

V Astronomskem društvu Orion bomo v noči z 12. na 13. avgust 2022 organizirali društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov. Opazovanje bomo izvedli na tradicionalni lokaciji na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, ki se nahaja približno 300 m zahodno od šole in južno od ceste. Dostop do Šmartnega na Pohorju je možen po asfaltni cesti iz 10 minut oddaljene Slovenske Bistrice. Z opazovanjem bomo začeli ob 21:30 po SEPČ (člani AD Orion bomo teleskope začeli postavljati že prej). Pričakujem zanesljivo udeležbo članov AD Orion, ki razpolagajo z društveno opremo. Udeležence vljudno prosimo, da avtomobile parkirajo na bankini ob cesti in ne na travniku.

Opazovalni pogoji ob letošnjih Perzeidih ne bodo ugodni, saj se bo prav 12. avgusta 2022 zjutraj Luna nahajala v fazi ščipa in bo tega večera vzšla ob 21:00, ter bo močno otežila opazovanje predvsem šibkejših utrinkov. Pa vendar bo na nebu vidnih še veliko drugih objektov, ki si bodo prav tako zaslužili našo pozornost, oziroma bodo prav zaradi polne Lune predstavljali še poseben izziv za opazovanje, a več o tem v nadaljevanju. Najprej pa osvežimo nekaj ključnih dejstev v zvezi z meteorskimi roji.

Velika večina utrinkov ima svoj izvor v kometih. Ti so – zelo poenostavljeno povedano – skupki prahu, plinov in ledu, ki letijo skozi vesolje. Ko se komet približuje Soncu, nastane okoli njegovega jedra oblak plina in prahu, nekakšna »atmosfera«, ki jo imenujemo koma. Na razdalji treh astronomskih enot  se oblikujeta še plinski in prašni rep kometa. Velikost teh delcev, ki zapuščajo komet je lahko zelo različna: od nekaj deset mikronov do velikosti večjih skal. Te delce imenujemo meteoroide. Po nekajkratnem obhodu okoli Sonca kometi zaradi teh procesov za seboj oblikujejo nekakšen svitek meteoroidov, ki ga imenujemo meteoroidno vlakno. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka tako meteoroidno vlakno, se verjetnost, da bodo delci vlakna leteli skozi atmosfero poveča. Meteoroid, ki prileti v Zemljino atmosfero imenujemo meteor. Če meteor preživi let skozi atmosfero in pade na površje Zemlje, ga imenujemo meteorit. Ko meteoroid prileti v zgornje plasti Zemljine atmosfere, vzburi (ionizira) atome v atmosferi. Ti zato zasvetijo, kar na nebu vidimo kot svetlo sled-utrinek. Sled, ki je posledica ionizacije običajno traja manj kot sekundo. Lahko pa delec ob prehodu skozi atmosfero pušča za seboj še sled, ki je vidna nekoliko dlje. Ionizacija se najpogosteje dogaja v zgornjih plasteh atmosfere, na višinah med 80 in 100 km, seveda pa večji meteoriti lahko svojo sled vlečejo vse do spodnjih plasti stratosfere. Meteorje najlažje opazujemo ponoči. Ob večjih telesih pa so učinki vidni tudi podnevi. Eden redkih takih zabeleženih primerov je t.i. Veliki dnevni utrinek iz leta 1972 (The Great Daylight 1972 Firebal), ki so ga videli v severni Ameriki in katerega posnetke lahko najdemo na spletu.

Če bi sledi utrinkov nekega meteorskega roja, ki smo jih v dani noči videli na nebu sistematično vrisovali v zvezdno karto, bi dobili občutek, da vsi izhajajo iz majhnega območja na nebu, ki ga imenujemo radiant. Pojav je podoben tistemu, ki ga vidimo, če se z avtom peljemo skozi snežni metež: če opazujemo snežinke skozi vetrobransko steklo, se nam zdi, da vse izhajajo iz iste točke. V primeru meteorskega roja namesto našega avtomobila nastopa Zemlja, namesto snežink pa meteoroidi v meteoroidnem vlaknu, ki ga prečka Zemljina orbita. Radiant je v resnici polje na nebesni sferi, veliko nekaj ločnih stopinj. Ozvezdje, v katerem se nahaja radiant nekega meteorskega roja le-temu da tudi ime. Meteorski roj Perzeidov ima radiant v ozvezdju Perzeja, Geminidov v ozvezdju Dvojčkov, Leonidov v ozvezdju Leva itd. Vsak od meteorskih rojev ima svoje značilnosti, neke vrste »osebnost«, ki je odvisna od značilnosti meteoroidnih delcev, njihove gostote v meteoroidnem vlaknu, vstopne hitrosti v atmosfero in drugih dejavnikov. Prav to daje sistematičnemu opazovanju meteorskih rojev poseben šarm. Na značilnosti meteorskega roja vpliva tudi pot Zemlje skozi meteoroidno vlakno: če bo ta pot šla skozi njegovo jedro, bo število utrinkov hitro naraščalo do zelo izrazitega maksimuma, nato pa hitro padlo. Število utrinkov je v drugi polovici noči nekaj večje, saj se Zemlja na poti skozi meteoroidno vlakno takrat najde na »udarni strani«.

Navedimo še nekaj drugih pomembnih in zanimivih dejstev za to noč. Če bi na nebu ne imeli Lune, bi prava noč trajala med 22:14 in 3:51 po SEPČ. Za zagrete bo zanimiva izvedba mini planetarnega maratona, saj bomo že v prvi polovici noči lahko opazovali večino planetov našega Osončja. Saturn bo namreč vzšel ob 20:16, sledili pa mu bodo Neptun (21:26), Jupiter (21:54), Uran (23:15), Mars (23:42) in Venera (4:11) (vsi časi so navedeni v srednjeevropskem času ali SEPČ). Manjkal nam bo le Merkur, ki pa bo tega večera zašel ob 21:03. Seveda pa bomo na nebu lahko opazovali še nekaj drugih zanimivih objektov, ki bodo kljub polni Luni vidni (dvojne zvezde, asterizmi, meglice itd.), nenazadnje pa bo zanimiva za opazovanje  (in fotografiranje s pametnimi telefoni ali DSLR fotoaparati) tudi Luna, čeprav relief na površju Lune zaradi odsotnosti senc ne bo kazal svoje raznolikosti.

Kljub vročini v dolini svetujem, da s seboj na opazovanje raje vzamete kak kos oblačila preveč, da bo opazovanje udobno. Odveč ne bo kakšna podloga za ležanje, spalna vreča ter seveda obilica dobre volje J.

Ker je vremenska napoved za noč s petka na soboto še precej nezanesljiva, bomo obvestilo o morebitni odpovedi opazovanja zaradi neugodne vremenske napovedi objavili na spletni strani Astronomskega društva Orion (http://adorionmb.splet.arnes.si/) v petek 12.8.2022 tekom dneva. Upajmo, da bo narava poskrbela, da to ne bo potrebno….

Prijazno vabljeni

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj