Merkur bo ”mrknil” Sonce

Na god sv. Martina 11. novembra 2019 bomo priča zanimivemu astronomskemu pojavu: planet Merkur bo potoval pred Soncem in na ta način ustvaril podobne razmere, ki smo jim priča pri delnih ali popolnih Sončevih mrkih, ko Luna zastre Sonce. V primeru prehoda Merkurja pred Soncem pa ta mrk seveda nikakor ne bo tako veličasten. Merkur bo namreč v primerjavi s Soncem viden kot zelo drobna pika in ga s prostimi očmi niti ne bomo mogli zaznati. Njegov premer bo v času prehoda namreč le okoli 10 ločnih sekund, medtem ko bo premer Sonca kar dobrih 1938 ločnih sekund ali 32 ločnih minut.

Merkur bo začel prehajati pred Sonce ob 13:35 po srednjeevropskem času (SEČ), s celotnim premerom pa se bo pred Soncem znašel ob 13:37 po SEČ. Najbližje sredini Sončevega diska bo ob 16:19, vendar bo takrat pri nas Sonce le še 1° nad matematičnim obzorjem, za dejanskim obzorjem pa bo marsikje zašlo še prej. Za matematičnim obzorjem bo v Mariboru Sonce zašlo ob 16:29. Dogodek bomo pri nas torej lahko spremljali slabe tri ure. Nahajamo se namreč na vzhodnem delu vidnosti prehoda.

V celoti bodo prehod lahko opazovali na območju Južne Amerike, vzhodnega dela Severne Amerike, v večjem delu Atlantskega oceana in na skrajnem zahodnem delu Afrike. Na omenjenih območjih bodo lahko v prehodu uživali kar 5 ur in 29 minut.

Ker bomo pri opazovanju prehoda zrli v Sonce, je potrebno strogo upoštevati varnostna navodila in opazovati Sonce skozi primerne filtre, kot je prav za te namene izdelana mylar folija. V sili lahko uporabimo tudi varilsko steklo z optično gostoto vsaj 12. Ostali načini (s sajami prekrito steklo, klasični filmi, sončna očala itd.) ne zagotavljajo varnega opazovanja Sonca! Še koristna informacija za tiste, ki se bodo opazovanja lotili sami. Sonce se bo v času začetka prehoda nahajalo na višini 21° in z azimutom 209° (jugjugozahodna smer), v času vrhunca prehoda pa le stopinjo nad matematičnim obzorjem in z azimutom 243° (zahodjugozahodna smer). Za opazovanje bo tako najbolje izbrati območje, ki proti jugozahodu nima večjih ovir na obzorju. Pojav bo možno opazovati tudi v primeru oblačnega vremena, le oblaki bodo morali biti dovolj prosojni, da bo Sonce dovolj dobro vidno. Naslednji prehodi Merkurja pred Soncem se bodo zgodili 13.11.2032, 7.11.2039 in 7.5.2049. Podoben pojav kot ta, je prehod Venere pred Soncem, le da bomo nanj morali počakati do 11. decembra 2117, za večino danes živečih pa bo ta dogodek najbrž že preveč časovno oddaljen.

Astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru bosta na dan pojava 11. novembra 2019 v primeru jasnega vremena od 13. ure naprej pred Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru (Koroška cesta 160) organizirala javno opazovanje prehoda Merkurja pred Soncem. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga, zainteresirani pa bodo prehod lahko tudi fotografirali s pametnimi telefoni ali Canonovimi oz. Nikonovimi DSLR fotoaparati. Vse aktivnosti bodo seveda brezplačne in primerne za najširši krog.

Igor Žiberna

Objavljeno v Javna opazovanja | Komentiraj

Vabilo na oktobrski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 16. oktobra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Nenavadne lune (Alien Moons) – dokumentarni film

Na zadnjem sestanku AD Orion smo si v nasprotju s prvotnim načrtom ogledali dokumentarno oddajo, ki je prikazovala nenavadne značilnosti planetov v Osončju. Tokrat se bomo na podoben način lotili naravnih satelitov. V dokumentarnem filmu bomo spoznali nenavaden svet lun v Osončju. Planetologi bodo v njem skušali odgovoriti na nekatera provokativna vprašanja: zakaj se lune, ki krožijo okoli istega matičnega planeta tako razlikujejo med seboj, ali imajo lune lahko tudi asteroidi, ima Zemlja poleg Lune še kak naravni satelit, so lahko lune, ki krožijo izven habitabilne cone tudi nosilke življenja?

2. Organizacija astronomskih opazovalnih noči na šolah

3. Organizacija Messierjevega plus maratona v oktobru 2019

4. Organizacija javnega opazovanja prehoda Merkurja pred Sončevo ploskev v novembru 2019

5. Razno

Pričakujem zanesljivo udeležbo članov AD Orion!

Lep pozdrav,

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

12. Messierjev plus maraton v Šmartnem na Pohorju

OSSmartnozotk

 

 

V soboto 26. in nedeljo 27. oktobra 2019 bosta Astronomsko društvo Orion iz Maribora in ZOTKS–Regionalni center Maribor v Šmartnem na Pohorju organizirala 12.Messierjev plus maraton (M+M). Naloga tekmovalcev na Messierjevem plus maratonu je, da v eni noči najdejo čim več objektov z M+M seznama. Ta vsebuje 110 deep-sky objektov, od tega je 75 klasičnih Messierjevih objektov, 34 objektov iz seznama NGC kataloga in en objekt iz seznama Collinderjevega kataloga.

12. Messierjev plus maraton se bo odvijal bo na osnovni šoli Šmartno na Pohorju in na travniku v neposredni bližini šole. Če boste prispeli iz Slovenske Bistrice, se šola nahaja na koncu naselja na desni strani. Ob šoli so na voljo tudi parkirišča.

Vabimo vas, da se bodisi kot tekmovalec ali zgolj poslušalec ter opazovalec udeležite 12. Messierjevega plus maratona in druženja ljubiteljskih astronomov v prijetnem okolju Pohorja. 12. Messierjev plus maraton je finančno podprla Zveza za tehnično kulturo – Regionalni center Maribor.

Program  12. Messierjevega plus maratona
Sobota, 26. oktober:
17:00 Otvoritev 12. Messierjevega plus maratona in sestanek s tekmovalci
18:30 Začetek tekmovanja

Nedelja, 27. oktober:
00:00 Odmor (v dogovoru s tekmovalci bo lahko odmor tudi prej ali nekoliko kasneje)
01:00 Nadaljevanje tekmovanja
04:00 Predviden konec tekmovanja
04:30 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad
Pravila tekmovanja na Messierjevem plus maratonu

  • Cilj tekmovanja je najti čim več objektov s seznama Messier plus maratona v času tekmovanja. Zmagovalec Messierjevega plus maratona je tisti, ki je v krajšem času našel več objektov. Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
  • Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, razen pri rokovanju s teleskopom.
  • Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
  • Uporaba teleskopov z vodenjem je dovoljena, vendar tekmovalec pri iskanju objektov ne sme uporabljati sistema GO-TO. Dovoljena je uporaba filtrov na okularjih. Na ekvatorialnih montažah morata biti deklinacijski in rektascenzijski krog prelepljena, tako da nista vidna. Uporaba naprav in programske opreme, ki delujejo v povezavi z GPS sistemom ni dovoljena.
  • Tekmovalec razen teleskopa lahko uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isto optično napravo.
  • Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna. Sodnik označi začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so potrebne.
  • Tekmovalci morajo uporabljati svetila zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
  • Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, naj bo v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov hkrati, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

Dostop do prizorišča M+M:
Po avtocesti do izvoza Slovenska Bistrica – jug, nato mimo trgovskega centra na desni strani, do drugega rondoja, kjer zavijete desno skozi središče Slovenske Bistrice. Na koncu naselja, tik preden se cesta začne vzpenjati, zavijete na levo (smerokaz Šmartno na Pohorju), čez nekaj deset metrov pa na desno preko mosta čez Bistrico. Od tod naprej vse do Šmartnega na Pohorju ni večjih cestnih odcepov.

Dodatne informacije in prijave:
– Telefon: 040 811 055 (Igor Žiberna)
– Elektronska pošta: igor.ziberna@um.si

Vljudno prosimo, da zaradi organizacijskih razlogov prijave s številom udeležencev oddate tudi, če ne boste tekmovali, pač pa boste prisostvovali le kot gost. Udeležba je brezplačna. Vsekakor je zaželeno (ni pa nujno), da prinesete s seboj svoj daljnogled ali teleskop. Prijave oddajte na zgornji elektronski naslov do ponedeljka 21. oktobra 2019.

Prijazno vabljeni

Igor Žiberna                                                                     Darja Kozar Balek
Astronomsko društvo Orion Maribor                        Vodja Regionalnega centra ZOTKS

Objavljeno v Javna opazovanja, Messierjevi plus maraton | Komentiraj

Vabilo na septembrski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 25. septembra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Nenavadne lune (Alien Moons) – dokumentarni film

V dokumentarnem filmu bomo spoznali nenavaden svet lun v Osončju. Planetologi bodo v njem skušali odgovoriti na nekatera provokativna vprašanja: zakaj se lune, ki krožijo okoli istega matičnega planeta tako razlikujejo med seboj, ali imajo lune lahko tudi asteroidi, ima Zemlja poleg Lune še kak naravni satelit, so lahko lune, ki krožijo izven habitabilne cone tudi nosilke življenja?

2. Poročilo o delu AD Orion v obdobju junij-september 2019

3. Organizacija astronomskih opazovalnih noči na šolah

4. Organizacija Messierjevega plus maratona v oktobru 2019

5. Razno

Pričakujem vašo zanesljivo udeležbo !
Lep pozdrav,
Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Javno opazovanje Jupitra in Saturna

Spoštovani

V letu 2019 praznujemo 100. obletnico ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. Slovenija bo okroglo obletnico obeležila s projektom »Slovenija pod skupnim nebom«, v okviru katerega želimo razvijati zanimanje za astronomijo. V astronomskem društvu Orion iz Maribora se bomo temu projektu pridružili z vrsto aktivnosti, prva med njimi pa bo javno astronomsko opazovanje, ki bo potekalo v petek 20. septembra 2019 od 21. ure naprej pred Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160 v Mariboru. Poudarek bo na opazovanju Jupitra in Saturna in ostalih zanimivih nebesnih teles, ki so trenutno vidna na nebu. Vsa telesa bo mogoče fotografirati s Canonovimi ali Nikonovimi DSLR fotoaparati in pametnimi telefoni skozu društvene teleskope. Ob opazovanju bo potekala tudi strokovna razlaga o značilnostih astronomskih objektov, navideznem gibanju nebesne sfere, orientaciji na nočnem nebu in astronomskih pojavih nasploh. Javno opazovanje je seveda brezplačno in primerno za najširši krog.

Prijazno vabljeni

Igor Žiberna

Predsednik Astronomskega društva Orion

Objavljeno v Javna opazovanja | Komentiraj

Društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov

KACJA meteorSpoštovani

Tudi v letu 2019 bomo v primeru jasnega vremena v Astronomskem društvu Orion iz Maribora organizirali društevno opazovanje meteorskega roja Perzeidov. Opazovanje bo potekalo v noči s ponedeljka 12. na torek 13. avgusta 2019 na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, na katerem se sicer odvija vsakoletni Messierjev plus maraton. Travnik se nahaja slabih 300 m zahodno od šolskega igrišča in južno od ceste Šmartno na Pohorju-Trije kralji, takoj za z žico ograjenim travnikom. Parkiranje je možno izključno na bankini ceste!

Z opazovanjem bomo začeli okoli 21. ure. Letošnje opazovanje bo v veliki meri motila Luna, saj bo ščip nastopil le nekaj dni kasneje, v četrtek.

Še nekaj koristnih podatkov za ta večer:
– zaid Sonca: 20:13 po SEPČ (srednjeevropskem poletnem času)
– konec meščanskega mraka: 20:46 po SEPČ
– konec navtičnega mraka: 21:28 po SEPČ
– zaid Lune: 2:30 po SEPČ
– konec noči: 3:48 po SEPČ
– osvetljenost Lune okoli polnoči: 93,8 %.

Glede na dejstvo, da zaradi Lune nebo ne bo temno, bodo za opazovanje letos zanimivi predvsem morebitni zelo svetli utrinki (bolidi), zato bo letošnje opazovanje kljub temu svojevrsten izziv. Poleg opazovanja meteorskega roja Perzeidov bodo na našem »astronomskem meniju« tudi Luna, Jupiter, Saturn in še kaj.

V primeru oblačnega vremena opazovanje odpade, kar bo javljeno na spletni strani AD Orion zgodaj zvečer.

Vljudno vabljeni in prijazen pozdrav,
Igor Žiberna

Objavljeno v Javna opazovanja | Komentiraj

Galerija javnega opazovanja delnega Luninega mrka

Še eno uspešno javno opazovanje je zanami. Obiskovalci so se naužili pogleda na mrknjeno Luno, Jupiter z ekvatorialnimi pasovi in lunami in Saturn z obročem. Manjkale niso niti debate o vseh mogočih astronomskih in neastronomskih temah, ponovili pa smo tudi nekaj osnov astronomije. Številne fotografije so prispevali tudi obiskovalci. Hvala Doroteju Černeli, Lari Dreu, Vunku Lorenčič, Matjažu Prohartu, Ljubici Planinsec in Moniki Pavlovič za poslane fotografije.

Objavljeno v Javna opazovanja, Nekategorizirano | Komentiraj

Delni Lunin mrk 16.7.2019 bo viden tudi pri nas

Luna bo letošnjega julija vsaj dva krat opozorila nase: prvič z delnim Luninim mrkom 16. julija 2019 zvečer, drugič (le nekaj dni zatem) pa s spominom na enega od najveličastnejših dosežkov naše civilizacije-prvim pristankom človeka na Luni.

Pojav Luninega mrka je vezan na značilno medsebojno lego Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno in se zato Luna znajde v Zemljini senci. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo ščip ali polna Luna.

Luna, ki bo tega dne pri nas vzšla ob 20:39 po SEPČ (srednjeevropskem poletnem času), bo v Zemljino polsenco začela prehajati ob 20:42, vendar s prostim očesom polsenčnega Luninega mrka ne bomo zaznali. Vidni del delnega Luninega mrka, ko bo Luna začela prehajati v Zemljino senco, se bo začel ob 22:01. Vrhunec delnega Luninega mrka bo nastopil ob 23:30. Takrat bo dobrih 65 % Luninega premera  zašel v Zemljino senco (pravimo tudi, da bo magnituda mrka 0.65). Delni Lunin mrk se bo končal ob 1:00 zjutraj. Trajanje delnega Luninega mrka bo torej slabe tri ure. Za tiste, ki se bodo odločili opazovati mrk samostojno še nekaj koristnih informacij. Ob začetku delnega Luninega mrka bo višina Lune 10° nad matematičnim obzorjem in na jugovzhodni strani neba, ob maksimumu mrka 18° nad obzorjem in na jugjugovzhodu, ob koncu mrka pa na višini 21° in na južni strani neba. Vsekakor bo koristno izbrati opazovališče, ki med jugovzhodom in jugom nima večjih ovir na obzorju.

Letošnji delni Lunin mrk bo najlepše viden na območju Afrike, nad osrednjo in zahodno Azijo in v večjem delu Evrope. Slovenija se nahaja na skrajnem zahodnem delu območja vidnosti vseh faz mrka, zato bo časovno okno med vzidom Lune in nastopom polsenčne faze pri nas le nekaj minutno.

V primeru jasnega vremena bo Astronomsko društvo Orion iz Maribora v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete na platoju pred Filozofsko fakulteto, Koroška cesta 160 v Mariboru organiziralo javno opazovanje delnega Luninega mrka. Javno opazovanje se bo začelo ob 21:45, ko bosta poleg Lune na nebu kraljevala še Jupiter in Saturn. Tako delni Lunin mrk kot oba planeta bo mogoče fotografirati skozi društvene teleskope s pametnimi telefoni ter Canonovimi in Nikonovimi DSLR fotoaparati. Javno opazovanje je namenjeno najširšemu krogu zainteresiranih in je seveda popolnoma brezplačno.

dr. Igor Žiberna

Oddelek za geografijo

Filozofska fakulteta

 

Objavljeno v Javna opazovanja | Komentiraj

Vabilo na junijski sestanek

Spoštovani,
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. junija 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Apollo 11 (dokumentarni film)

Letos mineva 50 let od prvega pristanka na Luni. Odličen dokumentarni film, ki je v celoti sestavljen iz arhivskih, tudi iz nekaterih do sedaj nevidenih posnetkov, prikazuje polet Apolla 11 od izstrelitve, poleta proti Luni, zgodovinskega pristanka na njej in vrnitve na Zemljo. Dokumentarni film zajema tudi malo znane podrobnosti o težavah z nosilno raketo Saturn V tik preden so se vkrcali astronavti. Dolžina dokumentarnega filma je 93 minut in je angleško podnaslovljen.

2. Pregled aktivnosti v aprilu in maju

3. Pregled aktivnosti v poletju

4. Razno

Vabljeni k udeležbi.

Mitja Govedič

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Fotografije iz 19. Dneva astronomije

19. Dan astronomije je za nami. Vreme je tokrat odlično sodelovalo, saj nam je postreglo ne samo z jasnino (in nekaj uporniškimi oblaki), ampak tudi z mirno atmosfero. Obiskovalci so tako lahko uživali v izjemnem pogledu na razbrazdano Lunino površje.

Objavljeno v Javna opazovanja | Komentiraj